Jutri pišemo nemščino (šolsko) grrrhhh in Nina se tko tžko spravi učit k je pa povsod okol tko lepo in prou use je bl zanimivo, kot nemščina.

Du bist meine zukerisch :D

...čudno je kako malo je potrebno, da smo srečni...
In še bolj čudno...
Kolikokrat nam manjka prav to - malo.

Hvala Tomiiiiju za kartico, ni ravno tko velika kt si oblubu je pa useen najlepša (:

Zadnji novembrski dan... res gre hitr use skupi... Zj pa december pa lučkeee, pa smrekce, pa božiček, pa dedek mraz... skratka materializem na udaru v pravem pomenu besede... trenutno urejam še zadnje stavri za jutri. Jutri je namreč 1. december - Dan boja proti AIDSu in bomo mal talal mašnce pa gumice (:.

Sicer pa danes na sploh razmišljam o drugačnosti... o tem ali so res razlike med nami tiste, ki nas navidezno ločujejo... Spremljam smeh fanta, ki stoji ob meni in se ves čas smeje, ko vidi otroka, ki je popolnoma paraliziran. Kaj je sploh smešnega? Mogoče to, da ne bo mogel nikoli normalno zaživeti... Sicer pa kaj je za nas ljudi normalno, ko smo še sami daleč stran od tega pojma...

V nekem trenutku se mi zdi, da sem prehitro odrasla... Doživela sem veliko vzponov in padcev, mogoče manj kot ti, še vedno pa preveč, da bi to privoščila komu drugemu. Nikoli nisem videla idelizma v ljudeh, ki imajo veliko pod palcem. Kaj ti pomaga denar, če v glavi še zdaleč ne štima use. Moj prijatelj je gej. Pa kaj, je zato kaj drugačen. Bom zato svoje otroke učila, da s prstom kažejo za njim in se čudijo drugačnosti... Pod kožo je prav tak kot jaz, ti, on in tisti ta tretji, ki se smeje tam v kotu. Mogoče zna celo več od vas, ki ne sprejemate drugačnosti, zna ljubiti.
Včasih se je treba enostavno ustaviti in pogledati na stvari z drugega zornega kota...
Je v življenju sploh pomembno kaj si drugi mislijo o nas? Po eni strani se povsem strinjam, po drugi pa nisem čisto prepričana... Navsezadnje smo, kdo mislimo, da smo in nismo tisto, kar o nas mislijo drugi...
Iskrice v očeh otrok, ki še niso začeli prav živeti, pa so že preizkusili vso tegobo sveta, gledam vsak teden... V njih je nekaj, kar me vedno znova navda z optimizmom, nekaj kar me drži pokonci, ko se znajdem na tleh. Včasih ljudje ne potrebujemo čudežev, da bi bili srečni, že radost in veselje njih je zame tisto, kar me osrečuje...

Zate...

...ker obračaš poglede...

Razmišljam o moji obsedenosti z jutranjo kavo. A bi šlo brez nje? Ubistvu sm že probala, pa sem se nekje na sredi udala. Jutranja kavica (s piškotki)... mmm... Vonj kave je zame kot vonj po novem dnevu (:

Petek <3 <3 <3

Sm že povedala, da obožujem petkov urnik (:... In ja jutri je petek (#) tist ta lep petek (:

js
ti
on

midva
vidva
onadva

mi
vi
oni

Tole učenje slovenščine mi ne gre najbolj od rok (:, ko je pa zuni sončk (:... Mislim, da bo bolš če pustim use skupi in grem pečt mufffiiine (tiste s čokolado seveda) :P -> Mihc te povabm :D sj veš d nism tko žleht d bi jih sama pojedla :D:D:D:D
Dans sm si u glavi razjasnla kaj hočm postat (: oz. kaj je dejansko tisto kjer se vidim in huh vesela sem, da mi je končno ratal pridet do tega spoznanja...

Odločla sm se, da začnem spet nazaj pisat svoj blogec... Tokrat malce spremenjen... Marsikej se je spremenilo :) tud jst na nek način. Zbrisala sem stare objave tiste o sončku pa o mojih slabih dnevih in ljubezenskih izpovedih in o oh in sploh meni ljubih stvareh (: pustila sem sam neki takih na ktere mam pač lepe spomine...

Danes je eden tistih fajn dni (:, ko za to, da si srečen in dobre volje ne rabiš prov nč (:

Zdi se mi, da čas zadnje čase preveč hitro beži mimo mene... Tko rada bi se ustavla... pa si uzela čas zate, za njih...

Ravnokar se tud odločam o nakupu novga borda (: in ja Matic nisi mi v pomoč k tolk velik pa res ne mislm dat (:... Res komi čakam sneg, pa tiste dolge, tople večere... Pa pisane rokavičke, topu čajček, pa tist pravljičen občutek... Moje sanje o tem, da bo enkrat zapadl meter snega se še kr niso končale (:...